Dan, ko je Portorož postal središče Sredozemlja: kaj so se dogovorili voditelji MED9

V Portorožu se je zaključilo zasedanje voditeljev deveterice podobno mislečih držav EU s področja Sredozemlja, zbranih v skupini MED9. Srečanje je tokrat gostil slovenski premier Robert Golob, saj je Slovenija v začetku letošnjega leta prevzela predsedovanje tej skupini. Osrednji temi zasedanja sta bili dve, in sicer krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva in razmere na Bližnjem vzhodu.

Voditelji držav so sprejeli tudi dve deklaraciji, in sicer eno na ravni MED9 o evropskih zadevah, drugo pa v formatu MED9 in Jordanije – srečanja se je udeležil tudi jordanski kralj Abdullah II. – o bližnjevzhodni krizi in razmerah v Gazi.

Vrh voditeljev MED9 v Portorožu je spremljal tudi novinar N1 Slovenija Miha Orešnik, ki je poročal, da do večjih presenečenj na današnjem zasedanju ni prišlo. Kot morda največje presenečenje je ocenil, da na vrhu ni bilo italijanske premierke Giorgie Meloni, čeprav je ta sprva svojo udeležbo napovedala.

Informacijo o tem, da je ne bo, smo sicer v petek neuradno izvedeli tudi na N1 Slovenija. Po besedah Orešnika so sicer italijanski mediji poročali, da naj bi razlog za njeno neudeležbo na MED9 tičal v napornih koalicijskih pogajanjih o državnem proračunu.

Po neuradnih informacijah naj bi bil razlog sicer nekoliko drugačen – Meloni naj ne bi bilo preveč po godu, da bo francoski predsednik Emmanuel Macron po zasedanju MED9 ostal v Sloveniji na delovnem obisku, kjer se bo v torek na bilateralnem srečanju sestal s premierjem Robertom Golobom.

Srečanje voditeljev MED9 so sicer novinarji po Orešnikovih navedbah spremljali bolj na daljavo, saj so bili v ločenem novinarskem središču, prisostvovali pa so lahko le popoldanski novinarski konferenci deveterice voditeljev sredozemskih držav.

Dopoldanski del zasedanja, kjer so voditelji spregovorili o ukrepih za večjo konkurenčnost evropskega gospodarstva in o prihodnjem evropskem proračunu, je potekal v prisotnosti predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, minil pa naj bi brez večjih posebnosti.

V popoldanskem času, ko so obravnavali razmere na Bližnjem vzhodu, se je voditeljem deveterice pridružil tudi jordanski kralj Abdullah II. Kot je poročal Orešnik, ima vseh devet držav glede vojne v Gazi različna stališča oziroma se ne strinjajo popolnoma. Kot primer je navedel Slovenijo in Hrvaško – Slovenija je namreč priznala Palestino in dogajanje v Gazi označuje kot genocid, na drugi strani pa je hrvaška desnosredinska vlada pri takšnih ocenah bistveno bolj zadržana.

Je pa hrvaški premier Andrej Plenković v pogovoru z novinarji dejal, da so se voditelji strinjali glede določenih stvari, predvsem glede tega, da morajo v Gazo čim prej prispeti mednarodne stabilizacijske sile in da se konča prelivanje krvi.

Voditelji so spregovorili tudi o razmerah v Ukrajini, pozdravili pa so tudi napoved novih pogovorov med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom na Madžarskem. So pa opozorili, da če bosta ameriški in ruski predsednik govorila o prihodnosti Ukrajine, morajo biti tam prisotni tudi ukrajinski predstavniki.

Miha Orešnik je opozoril tudi na to, da sta hrvaški premier Plenković in grški premier Kiriakos Micotakis med novinarsko konferenco med govorom malteškega premierja Roberta Abele kar malce preveč sproščeno kramljala, kar je mnoge novinarje, ki so spremljali dogodek, zmotilo.

Ob robu zasedanja MED9 bi moral potekati tudi t. i. damski program za partnerke in žene voditeljev držav članic, ki ga je snovala soproga slovenskega predsednika vlade Tina Gaber Golob. A kot je poročal Miha Orešnik, je bilo zanimanja za damski program premalo, zato ga na koncu niso izvedli.